Zbogom Lučko

Dragi blog prijatelji in prijateljice,

današnjo objavo  ob 4.oktobru svetovnem dnevu živali poklanjam in namenjem našemu hišnemu ljubljenčku, od katerega smo se in sem se morala posloviti 1.10. 2015, ob 20.55 je odšel.

Mala kepica je v naš dom prišla v začetku leta 2010.Kuža, ki nam je zapolnil dom in naša srca s svojo prezenco, energijo in bližino.

Danes, ko ga ni. Je dom praznejši-nekaj v njem manjka. Manjka zven 4 tačk, veselega laježa ob zvonenju hišnega zvonca, krožnih gibov veselja in mahanja z repkom ob vsaki vrnitvi skozi hišna vrata.

Posebna vez med človekom in živaljo, ki se splete na tako poseben čaroben način, da ob izgubi boli. Boli do kosti in še dlje, prav tja v globino duše.

Koliko vprašanj se ob takih dogodkih poraja niti zapisati ne znam-želim pa deliti z vami izgubo ljubljenčka, ki me je zaznamoval, veliko naučil, s svojo smrtjo pa opogumil za nadaljne poslanstvo, ki ga imam tu na tem svetu.

In  vedno znova in znova požene novo življenje.

Moje misli in čustva pa potrebujejo čas in mir za žalovanje ter opuščanje.

Narava dobro ve, kako to gre.

Prijeten večer in nov začetek oktobrskega tedna želim

Tamara

p.s. sedaj veste zakaj nič ne komentiram